Zaščita pred okužbo
Dojenčki se rodijo z nepopolnim imunskim sistemom. Razvija se v prvih treh letih življenja in predstavlja pomembno osnovo za zdravje otroka v prihodnosti.
V naših ustih prebiva ogromno število različnih bakterij, virusov in glivic, ki jih lahko povzamemo z izrazom ustna flora oz. ustni mikrobiom.Čeprav gre za drugo največjo in najbolj raznoliko floro takoj za črevesno, ta komaj opazna oz. celo nevidna združba predstavlja prvo obrambno linijo organizma.
V njej živi približno 770 različnih vrst bakterij, virusov in glivic. V normalnem stanju skupaj tvorijo zaščitno pregrado pred patogeni. Usta so bistvena za požiranje, prebavo in govor, skupaj z nosno votlino pa imajo ključno vlogo tudi pri dihanju.
Mikrobiom žrela predstavlja začetek tako dihalnega kot prebavnega trakta, zato je kar dvojno pomemben. Opišemo ga lahko kot vratarja, ki prizadevno ščiti dihalne poti pred okužbami. Od stanja mikrobioma v žrelu sta odvisna tudi pogostost in resnost bolezni, kot sta faringitis in tonzilitis.
Ustni mikrobiom, ki neposredno igra pomembno vlogo pri splošnem zdravju in dobrem počutju, je lahko povezan z različnimi stanji v ustni votlini, medtem ko je mikrobiom žrela pokazatelj zdravja dihal in ima pomembno vlogo v splošnem imunskem obrambnem sistemu telesa. Zato se gotovo strinjate, da je treba podpreti oba mikrobioma, tako ustnega kot žrelnega.
Ob prehladu nas pogosto pesti še boleče grlo, pri katerem gre za bakterijsko ali virusno okužbo zgornjih dihalnih poti. To je daleč najpogostejša bolezen predšolskih otrok.
Majhni otroci, ki še nimajo dovolj razvitega imunskega sistema, za prehladom ali vnetim grlom zbolijo 6–8-krat na leto, odrasli pa povprečno 2–3-krat na leto. Žal se takšna okužba zaradi tesnih stikov in zadrževanja v skupnih prostorih zlahka razširi znotraj skupnosti ali družine. Bolečine v grlu pa redko pridejo same: spremljajo jih drugi simptomi, kot so vročina, kašelj, izcedek iz nosu, kihanje in včasih težave pri požiranju. Vse to je posledica porušenega ravnovesja mikrobioma ustne votline in žrela.
Kar 70 % prehladov povzročijo virusi, kar pomeni, da so antibiotiki pogosto neučinkoviti, nepotrebni ali pa celo škodljivi. Če pa vam zdravnik vendarle predpiše antibiotično terapijo, upoštevajte navodila.
Poleg upoštevanja strokovnih nasvetov izbranega pediatra lahko simptome vnetega grla ali prehlada pri malčku lajšate tudi na druge načine. Čudežnega zdravila sicer ni, lahko pa poskusite nekaj preverjenih domačih ukrepov.
Najprej presodite, ali je potrebna zdravniška pomoč. Če ste prehlajeni sami ali če je zbolel kdo drug v vaši bližini, poskusite karseda omejiti stike z obolelim.
Dojenčki se rodijo z nepopolnim imunskim sistemom. Razvija se v prvih treh letih življenja in predstavlja pomembno osnovo za zdravje otroka v prihodnosti.
Začetek driske pride zelo hitro. Ker so otroci bolj izpostavljeni tveganju, da izgubijo veliko tekočine, je pomembno vedeti, kako skrbeti za otroka v tem težkem času.
Če ima otrok bakterijsko okužbo, bo morda potreboval antibiotike. V takih primerih je ključnega pomena, da se njegovemu telesu zagotovi podpora, ki jo potrebuje.