Dojenčkova črevesna mikrobiota od dojenja do uvajanja goste hrane

Med odločitvami, ki vas čakajo kot novopečeni starši, je med prvimi ta, ali dojenčka dojiti ali hraniti z adaptiranim mlekom. Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti. Na splošno pa velja, da je dojenje najboljša popotnica za življenje. V nadaljevanju si preberite, kako pomembno je dojenje za razvoj črevesne mikrobiote in zorenje imunskega sistema, kako zgodaj začeti z uvajanjem goste hrane in kakšne težave lahko pričakujete na začetku.

Sestava materinega mleka in njegova skrivnostna moč

V obdobju dojenja se sestava materinega mleka spreminja in prilagaja dojenčkovim prehranskim potrebam. Materino mleko vsebuje vsa bistvena hranila, protitelesa in encime, ki so potrebni za optimalno rast in razvoj. Prav tako vsebuje bakterije in druge mikroorganizme, s katerimi se vzpostavlja črevesna mikrobiota dojenčka.

Kolonizacija črevesnih mikroorganizmov, ki poteka v prvih 1000 dneh od spočetja, je bistvena za razvoj odporne in raznolike črevesne mikrobiote, zorenje imunskega sistema, absorpcijo hranil in dolgoročno splošno zdravje. Zato je pomembno, da tudi sami skrbite za svojo črevesno mikrobioto, zlasti med nosečnostjo in dojenjem, in po potrebi okrepite tudi črevesno mikrobioto svojega dojenčka.

Za dodatno krepitev črevesne mikrobiote lahko posežete po mikrobiotikih, ki vsebujejo L. reuteri. . Mikrobiotični sev Limosilactobacillus reuteri Protectis, je med najbolj raziskanimi mikrobiotičnimi sevi na svetu. Je človeškega izvora, varen za otroke in odrasle ter posebej primeren za kolonizacijo črevesja in dolgotrajno obstojnost. Preizkusite žvečljive tablete z L. reuteri za sebe, partnerja ali starejše otroke in otroške kapljice z L. reuteri   za dojenčka, ki so varne od rojstva dalje.

Uvajanje goste hrane

Vsak dojenček je drugačen, vendar se v splošnem priporoča, da z uvajanjem goste hrane začnete pri približno 6 mesecih, vsekakor pa ne prej kot pri 4 mesecih. Otrok je pripravljen, ko:

  • lahko sedi pokončno vsaj ob opori in ko lahko sam drži glavo pokonci,
  • pokaže zanimanje za hrano,
  • hrano pogoltne in je ne izpljune,
  • zna koordinirati oči, roke in usta, tako da si lahko hrano nese v usta.

Začnite s preprostimi živili

Na začetku se mora dojenček navaditi na nove okuse in teksture, saj večino energije in hranilnih snovi še vedno dobi iz materinega mleka. Dovolj je 1 do 2 čajni žlički goste hrane na dan.

Hrano dobro pretlačite, spasirajte ali precedite. V naslednjih tednih in mesecih bo dojenček počasi razvijal svoje ustne spretnosti in bo lahko prešel na grobo zmečkano, zmleto in nato sesekljano hrano. Vendar mora biti vsa hrana še vedno zelo mehka.

Če trebušček »nagaja«

Ker se črevesna mikrobiota in prebava še vedno razvijata, lahko dojenčka pesti nelagodje v trebuščku. Najpogosteje se po uvedbi goste hrane pojavi zaprtje. Iztrebljanje postane manj pogosto, blato pa je trdo ali suho. Poleg tega se otrok med iztrebljanjem bolj napreza. V tem primeru morate v prehrano dodati več živil, bogatih z vlakninami, kot sta sadje in zelenjava, ter otroku zagotoviti dovolj tekočine z dojenjem ali s prekuhano ohlajeno vodo, ki mu jo ponudite v majhnih požirkih večkrat na dan.

Na splošno imejte pri uvajanju goste hrane v mislih naslednje nasvete:

  • Bodite mirni in potrpežljivi.
  • Otrok naj med hranjenjem vedno sedi.
  • Začnite z enim živilom, in po nekaj dneh uvedite naslednje.
  • Upoštevajte otrokove znake glede tega, kaj in koliko želi pojesti.
  • Živila naj bodo preprosta, brez začimb, sladkorja ali soli.
  • Pustite malčku, da se hrani sam, tudi če pri tem nastane packarija.
  • Vsakodnevni rutini dodajte otroške kapljice z dobrimi bakterijami L. reuteri.
     

IZDELKE BIOGAIA LAHKO KUPITE TUKAJ