Kje se nahaja imunski sistem?
Imunski sistem je razširjen po celem telesu in črevesje v njem igra pomembno vlogo.
Za razliko od drugih vitaminov, telo samo tvori vitamin D. Zato se ne obnaša enako, kot večina vitaminov v naših telesih, temveč je bolj podoben hormonu. Deluje namreč kot prenašalec, ki uravnava bistvene fiziološke procese.
10 do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina D dobimo s hrano. Toda naravni viri vitamina D v hrani so omejeni. Najvišje koncentracije vitamina D najdemo v mastnih ribah, na primer lososu, slaniku ali skuši. Tudi jetra, jajčni rumenjak in nekatere gobe vsebujejo vitamin D. Telo najučinkoviteje dopolni potrebe po vitaminu D kadar je izpostavljeno soncu. Takrat namreč telo sintetizira vitamin D iz UVB žarkov. Od tod tudi njegov vzdevek »sončni vitamin«. Na srečo za tvorbo zadostne količine vitamina D ne potrebujemo dolgotrajnega sončenja, saj zadostuje že večkratna, kratkotrajna izpostavljenost soncu poleti, z odkritimi dlanmi, obrazom in rokami (vsekakor je treba preprečiti sončne opekline).
Ali ste vedeli: Pozno jeseni, pozimi in v začetku pomladi je sonce v zmernem podnebju prešibko, da bi telo proizvedlo zadostno količino vitamina D. Drugi dejavniki, ki vplivajo na tvorbo vitamina D so: oblačila, indeks telesne mase, starost, zemljepisna širina, zaščita pred soncem, barva kože, prehrana in geni.
Vitamin D je snov, ki jo človeško telo potrebuje za številne fiziološke procese.
Receptorje vitamina D (RVD) najdemo v skoraj vseh celicah telesa. Ta vsestranski vitamin je znan po tem, da prispeva k ohranjanju zdravih kosti in delovanju mišic, poleg tega prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja, ima vlogo pri delitvi celic in prispeva k delovanju imunskega sistema.
Priporočen vnos vitamina D se razlikuje od dojenčkov do starostnikov. V prvem letu življenja je vitamin D bistven za normalno rast in razvoj kosti, zob in imunskega sistema. Zato morajo starši zagotoviti, da otrok prejme zadostno količino vitamina D.
Ta poved je skoraj identična zgornji, zato sem jo izbrisala. To postane še bolj pomembno za nosečnice, saj prispeva k delovanju njihovega imunskega sistema in k pravilni rasti in razvoju otrokovih kosti.
S staranjem se številni telesni procesi začnejo upočasnjevati, kar vpliva tudi na tvorbo vitamina D. Vnos zadostne količine vitamina D in kalcija v okviru uravnotežene prehrane ter telesna dejavnost so ključnega pomena.
Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k delovanju mišic. Padci predstavljajo dejavnik tveganja za zlome kosti pri moških in ženskah od 60. leta starosti dalje. Poleg tega vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema. V zimskih mesecih je dodaten vnos vitamina D, na primer z žvečljivimi tabletami BioGaia Protectis z Vitaminom D3, lahko koristen za osebe, ki živijo v zmernem podnebju.
| Dojenčki (7-11 mesecev) | 20 mikrogramov/dan |
| Otroci (1-18 let) | 20 mikrogramov/dan |
| Odrasli (19-70 let) | 20 mikrogramov/dan |
| Nosečnice | 20 mikrogramov/dan |
| Osebe, starejše od 70 let | 20 mikrogramov/dan |
Naš prebavni trakt ima bistveno vlogo v obrambnem sistemu našega telesa, saj se okoli 80 % imunskih celic nahaja v črevesju.
Zato je pomembno, da ohranjamo naše črevesje zadovoljno in polno dobre mikroflore. Pomembno je tudi to da svojo prehrano dopolnimo z vitaminom D, saj ta prispeva k delovanju imunskega sistema. Preživljanje časa na prostem in zmerna izpostavljenost soncu, telovadba, zdrava prehrana, zadostna količina spanja in zmanjšanje stresa lahko prispevajo k delovanju črevesja in imunskega sistema. Dobro raziskan sev Limosilactobacillus reuteri Protectis lahko pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo naravne črevesne mikroflore. Združena v sanjsko moštvo, Limosilactobacillus reuteri Protectis in vitamin D, ki prispeva k splošnemu dobremu počutju in delovanju imunskega sistema.
Imunski sistem je razširjen po celem telesu in črevesje v njem igra pomembno vlogo.
Ko se otroci rodijo, njihov novi imunski sistem še ni dozorel.
Naš imunski sistem je eden najbolj zapletenih sistemov v našem telesu in je specializiran za obrambo. Razdelimo ga lahko na dva sodelujoča obrambna mehanizma, ki sta med seboj povezana na različne načine.